Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah. V zemljiški knjigi se evidentirajo nepremičnine, stvarne pravice na nepremičninah in njihovi imetniki, obligacijska razmerja, ter pravno pomembna dejstva, ki vplivajo na promet z nepremičninami. Zemljiška knjiga omogoča posamezniku, ki vstopa v pravni promet, da pridobi uradne podatke glede nepremičnin.

Temeljna načela delovanja zemljiške knjige:

1. Načelo vpisa

Stvarne pravice na nepremičninah nastajajo, se spreminjajo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo. Zmotno je prepričanje, da kupec postane lastnik v trenutku, ko plača kupnino ali dobi ključe. Potrebna je vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo.

2. Načelo javnosti

Namen načela javnosti je, da se lahko vsak seznani s pravnim stanjem nepremičnine. Vsak lahko zahteva izpisek iz zemljiške knjige in s tem preveri pravno stanje nepremičnine na dan sklenitve pogodbe. Kdor tega ne stori, naj nosi posledice.

3. Načelo zaupanja

Nihče ne more utrpeti izgube, če se zanaša na točnost podatkov v zemljiški knjigi.

4. Načelo legalitete

Vse zemljiškoknjižne postopke vodi sodišče po zakonskih pravilih. Če se predlaga vknjižbo novega lastnika na nepremičnini, mora z vsebino vpisa soglašati oseba, ki je v knjigo vpisna (prodajalec mora v prodajni pogodbi izrecno in brezpogojno dovoliti vpis kupca v zemljiško knjigo, kar preveri notar v postopku overitve podpisa).

5. Načelo vrstnega reda

Vsebina tega načela se izraža v rimskem reku prior tempore potior iure. Vrstni red vpisa se ravna po trenutku, ko je predlog za vpis prispel v vložišče zemljiškoknjižnega sodišča. Prvi po času, prvi po pravici.

Obdavčitev prometa z nepremičninami

Pri prenosu lastninske pravice je potrebno plačati tudi davčne obveznosti. Notar ne overi podpisov prodajalcev na prodajni pogodbi, če na njej ni potrdila o izpolnjenih davčnih obveznostih pristojnega davčnega organa.Pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah lahko nastane obveznost plačila naslednjih vrst davkov:

Davek na promet nepremičnin

Prodajalec nepremičnine je zavezanec za plačilo 2 % davka na promet nepremičnin glede na pogodbeno vrednost nepremičnine. Davek mora prijaviti na davčni uradu v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Plačan davek je pogoj za overitev pogodbe pri notarju. V dogovoru s kupcem lahko breme davka nosi kupec. Z davkom na promet z nepremičninami niso obdavčene nepremičnine, od katerih je bil plačan davek na dodano vrednost (DDV). To pomeni, da se davek na nepremičnine ne plača v primeru novogradenj, ki so obdavčene z DDV.

Davek od dobička iz kapitala

Če prodajalec ustvari pozitivno razliko med nakupno in prodajno ceno nepremičnine plača prvih 5 let po nakupu 20 % davka na dobiček. Davek se vsakih naslednjih 5 let zmanjša za 5%. Po 20 letih lastništva se davek na dobiček ne plača več. Pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, v njem pa je imel lastnik vsaj tri leta prijavljeno stalno prebivališče in tam tudi dejansko bival, se davek na dobiček ne plača, četudi je od pridobitve lastništva minilo manj kot 20 let.

Davek na dodano vrednost

Pri nakupu novogradenj (prvi promet ali pred potekom dveh let od prve uporabe, vselitve) se plača 8,5 % davek na dodano vrednost (DDV). Davek odvede prodajalec in je vračunan v ceno. Pri nakupu rabljenih nepremičnin se DDV ne plačuje, temveč prodajalec plača davek na promet z nepremičninami. Nižja stopnja 8,5% velja za prodajo stanovanj in drugih objektov namenjenih za trajno bivanje. Nižja stopnja se bo uporabljala do konca predhodnega obdobja iz pogodbe o pristopu RS v EU ( do 31. 12. 2010).

Izbira nepremičninske družbe

Pri izbiri nepremičninske družbe je pomembno strokovno znanje nepremičninskih posrednikov in posrednic, njihove izkušnje in stalen stik s kupci nepremičnin. Nepremičninski posredniki, ki opravljajo posle posredovanja morajo imeti licenco Ministrstva za okolje in prostor.

Geodeti merijo različna zemljišča in se ukvarjajo s prikazovanjem zemeljskega površja na načrtih in kartah. Geodetski načrti so osnova planerjem in projektantom pri načrtovanju in projektiranju mest, naselij, sosesk, zgradb, cest, železnic in vseh drugih objektov na zemljišču. Poleg tega se geodeti ukvarjajo še z vrsto drugih geodetskih del in nalog: · ugotavljajo in merijo oblike in dimenzije zemlje, · sestavljajo in vzdržujejo zemljiški kataster. Zemljiški kataster je geodetska evidenca, ki vsebuje podatke o zemljiških parcelah, njihovih lastnikih, vrstah rabe zemljišča, o kakovosti zemljišč in objektih, ki so na parcelah, · sestavljajo in vzdržujejo komunalni kataster. Komunalni kataster je geodetska evidenca komunalnih vodov in objektov (vodovod, kanalizacija, plinovod, toplovod, elektrika, telekomunikacijske naprave, javna razsvetljava), · izvajajo geodetska dela v gradbeništvu, · izvajajo geodetska dela v rudarstvu, · izvajajo geodetska dela v gozdarstvu in agronomiji. Karte in načrte, ki upodabljajo objekte na zemeljskem površju, uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju: to so načrti mest, turistične karte, avtokarte, tematske karte, ki prikazujejo razne pojave, vezane na zemljišče. Zakon o geodetski dejavnosti je leta 2000 vpeljal inštitut odgovornega geodeta in mu preko Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot določil osnovne geodetske storitve, za katere je potrebna potrditev odgovornega geodeta, in s tem nanj prenesel odgovornost za strokovno opravljeno delo. Te storitve so: ureditev meje, parcelacija, obnova mej v naravi, komasacija, izravnava meje, razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanje dejanske rabe zemljišč, vpis stavbe ali delov stavb v kataster stavb.
Znanja in spretnosti

Geodet mora končati Srednjo gradbeno in ekonomsko šolo – Geodetski oddelek ali diplomirati na visoki strokovni ali univerzitetni stopnji na Univerzi v Ljubljani (FGG) – Oddelek za geodezijo ter opraviti strokovni izpit. Za ročno izdelavo raznih skic ali načrtov mora imeti risarske sposobnosti, za delo na terenu pa je potrebna dobra telesna pripravljenost, biti mora zelo natančen, vzdržljiv in zbran. Za opravljanje poklica je zaželeno znanje tujega jezika, najbolje angleškega, kar geodetu koristi pri delu z računalnikom, prav tako pri dodatnem izobraževanju, tj. branju tuje strokovne literature. Potrebna je sposobnost komunikacije, saj poteka terensko delo mnogokrat v povezavi z strankami-naročniki, prav tako pomembna je sposobnost koordinacije ter izdatna fizična vzdržljivost.

Razmere za delo

Geodeti preživijo večino delovnega časa v čistih in zračnih pisarnah. Zunaj pisarn delajo največ na terenu, kjer izvajajo določene meritve ali nadzor nad njimi, obiskujejo razne planerje, gradbenike ali druge naročnike. Med delom v pisarni večino časa sedijo, na terenu pa veliko hodijo, nosijo tudi del terenske opreme, se vzpenjajo, spuščajo, vozijo z avtomobilom ipd. Zaradi dela so lahko tudi dlje časa odstotni.